Kraška planota je sestavljena iz apnenca, razvija pa se kozi približno 700 km2 površine na meji med Italijo in Slovenijo. Severo-zahodno  mejo riše reka Soča, nato pa  kraški rob steče mimo Sredipolja (Redipuglia) in izliva Timave pri Štivanu. Južno se pri Tržaškem zalivu Kras zrcali v Jadransko morje. Nad Trstom se apnenec zliva s flišastim območjem; ta prehod se zelo jasno odraža v Dolini Glinščice. Vzhodno od Glinščice preide planota spet državno mejo in vstopi v območje Škocjanskih jam-večno skrivališče reke Reke. Naprej do južnih pobočij Vremščice in dalje proti severu skozi tok Branice in Raše, ki ločuje Matični Kras od flišnate Vipavske Doline. Rob Krasa končno zariše Soško-Vipavsko sotočje.

Apnenčasta tla so zelo propustna; če temu dodamo, da je gola kraška skala podvržena segrevanju in izsušenju, je jasno, zakaj gre tukaj za izredno sušno območje. Razpoke v apnencu so odgovorne za pogrezanje površinskih rek, ki ponekod tečejo celo do 500m globoko. Jame in brezna pa so prastare priče tega razvejanega podzemnega toka.

Doberdobsko in Prelosno jezero sta redka primera kraških jezer brez odtočnih oziroma pritočnih površinskih rek. Vode pritekajo vanje preko izvirov, podzemnih rek in deževnice; odtok pa zagotavljajo podzemne votline in donos naravnega izhlapevanja. Hidrologija Doberdobskega in Prelosnega jezera je bila predmet različnih študij in raziskav.