Območje soupada z mejo med različnimi vrstami okolja, od tega pa je odvisna visoka stopnja bioraznolikosti, ki jo tukaj poznamo. Izobilje kraških jam in votlin ustvarja pogoje tudi za obstoj prastarih živalskih vrst: tukaj bivajo razni nevretenčarji, pra-plenilci in njihov plen: raki, strige, ščurki, pajkovci in mehkužci. V površinskem mikrokozmosu pa poskakujejo Ravnokrilci – kobilice - med temi pa je žagarica (Saga pedo ali Stregona dentellata) najznamenitejša predstavnica.

Bioraznolikost pa je na višku predvsem pri prebivalkah tukajšnjega znamenitega povodja - dvoživkah, med katerimi izstopa človeška ribica, na varnem med skalovjem tega neverjetnega ekosistema.

V okolju med kopnom in vodo boste našli tudi močerada, velikega pupka, urha in mnoge druge vrste dragocenih vretenčarjev.

Pod vodno gladino živijo ribe, ki so prilagojene tako na spremembo globine kot tudi temperature in kemično-fizičnih faktorjev: jegulje, potočni glavoči, mazenice, rdečeperke itd..

V popolnoma drugačnem, suhem okolju vročega skalovja pa lahko srečamo številne plazilce: zlahka boste naleteli na kraške kuščarice, črnopikčaste kuščarice, črnice in bolj poredkoma, belouške. Kralj med vsemi pa ostaja modras, tihi plenilec, ki je iz ekološkega vidika zelo pomemben. Visoko nad njim vendar prežijo dnevne ujede, katerih se mora tudi sam paziti: kačar, rjavi lunj, kanja, sokol selec in drugi. Malo nižje  poletavajo male ptice: slavec, pastirica, sinica, žolna in detelj. Tukaj lahko naštejemo skoraj 200 vrst ptic,  popisanih skozi številna avifaunistična opazovanja, ki so prvotnega pomena za konzervatorstvo in skupnost.

Zlahka boste naleteli na sledove “gozdnih čuvajev” –  odpadlo jelenovo rogovje, medvedovo sled, brlog divje mačke, ostanke šakalovega ropanja in lahne sledove tukajšnjih gamsov,  za katere Rezervat predstavlja postojanko na najnižji nadmorski višini. Ti veliki “gozdni čuvaji” se začnejo premikati ponoči. O mraku se pojavijo tudi druga bitja: velika uharica, mnogo vrst netopirjev, kot npr. veliki podkovnjak in seveda beloprsi jež - simbol Rezervata. Ta vrsta ježa je namreč značilna za Vzhodno Evropo, naši kraji pa predstavljajo najbolj zahodno postojanko, kar potrjuje pomembno vlogo teh obmejnih krajev na ekološkem in konzervatorskem nivoju..