V Naravnem rezervatu je število rastlinskih vrst zelo visoko, saj so tu prisotna okolja, katerih ekološke značilnosti so zelo različne. Prisotna so vlažna okolja, povezanega z obema jezerjema, pa tudi zelo suha, kot je gmajna. Rezultat tega je visoka stopnja floristične biotske raznovrstnosti.

V Doberdobskem jezeru, edinem, ki je ohranilo značilnosti presihajočega jezera, se floristična sestava spreminja glede na vlažnost v terenu. Z obrežnega gozda z vrbami in topoli preidemo v pas šašev z razkošnim cvetenjem poletnega velikega zvončka (Leucojum aestivum), ki mu sledi trsje z vrsto Phragmites australis, v globljih območij pa rasejo vodne vrste, na primer beli lokvanj (Nymphaea alba).

Ob Prelosnem jezeru so dobro zastopani gozdovi z vrbo Salix cinerea in navadno krhliko (Frangula alnus), zaporedje, ki je bilo opisano za Doberdobsko jezero tu ni, saj je nivo vode skoraj konstanten.

Posebno zanimiva je gmajna, v kateri raseta Chrysopogon gryllus in Centaurea cristata, ki pa jo postopoma zarašča ruj (Cotinus coggygria).

Velika območja zarašča gošča s črnim gabrom (Ostrya carpinifolia) in puhastim hrastom (Quercus pubescens), ki ju le na nekaterih hladnejših območjih nadomeščata graden (Quercus petraea) in cer (Quercus cerris).
Edit Page