Matični Kras je apnenčasta planota, ki se razvija v smeri severozahod - jugovzhod in prekriva območje 700 kvadratnih kilometrov. Širi se tako na slovenskem kot na italijanskem ozemlju. Območje Matičnega Krasa na severozahodu razmejuje reka Soča. Na jugozahodni - jugovzhodni meji se Kras stika s severovzhodno obalo Tržaškega zaliva in se nato na skrajnem jugovzhodu zelo jasno zaključi s kraškim robom, ki se na tem delu spusti v Dolino Glinščice. Na severu razmejuje Matični Kras linija med pobočji Vremščice, reko Rašo in Branico, ki ločujejo apnenčasti kras od flišnate Vipavske doline. Apnenčasta planota se nato razvija v smeri sotočij rek Vipava in Soča.

Apnenčasti substrat je za vodo zelo propusten in povzroča zato obsežno sušno stanje, ki se v nekaterih krajih poostri zaradi prisotnosti golih skal, ki odbijajo svetlobo in toploto. Razlog za propustnost kamnine so razpoke v apnencu, ki so omogočale v preteklosti pogrezanje površinskih rek. Vodovje se tako na Krasu ne razvija na površju temveč 200 do 500 metrov v podzemlju (Poldini, 1972). Podzemno zakrasevanje se izkazuje z nastankom jam, ki navadno sledijo smeri razporeditve plasti, in z brezni, ki se tvorijo ob subvertikalnih razpokah. Doberdobsko in Prelosno jezero ter potok Glinščica predstavljajo maloda edine primere površinskih voda.

Doberdobsko in Prelosno jezero sta redka primera kraških jezer brez površinskih rek, ki bi delovale kot pritoki in odtoki. Še en primer takega jezera Cerkniško jezero. Vode pritekajo vanje preko izvirov, podzemnih rek in deževnice; odtok pa  jamčijo podzemne votline in izhlapevanje. Hidrologija Doberdobskega in Prelosnega jezera je bila predmet različnih študij in raziskav.
Edit Page